»Kdaj ste posneli prve 'slike'?«

»Pomanjkanje stanovanj ni zaradi nas, ki smo kupili pet stanovanj ali pa šest. Mi jih damo vsi na trg, ker si praznega stanovanja ne morem privoščiti že brez tega davka.«

»Vsako sliko je treba enkrat končati.«

»To ni prijazna knjiga. Iz nje ne boš mogel mirno recitirati poezije. Vsaka pesem tukaj ni srečanje, temveč soočenje.«

»Prva Zoranova pesem, ki sem jo slišal, je bila Naj ti poljub nariše ustnice. Kot rojen Sarajevčan nisem razumel več od refrena, ampak sem tako močno začutil ta brutalni ritem in nenavadno melodičnost Zoranovega žametnega glasu, da sem ga takoj vzljubil.«

»Videl sem Hirstove slike češnjevega cveta in za trenutek se mi je zdelo, da gledam svoje slike.«

»Prvič sem jih videl takoj po vojni. Griče, ki so me spominjali na gola trupla, na katerih ni več niti kože.«

»Sprejemam, da nisem všeč mnogim, očitno pa Ljubljančani drugače mislijo.«

»Vedno bom upornik proti vsem krivicam in neumnostim.«